Oglas je videti pravšnji. Naziv ustreza, zahteve se berejo kot povzetek kandidatovih zadnjih petih let, plača je v pričakovanem razponu. Večer mine ob prilagajanju življenjepisa in pisanju motivacijskega pisma. Prijava je oddana, odgovora pa ni. Tri tedne pozneje je isti oglas spet na vrhu zaposlitvenega portala, označen kot nov.
Iskalci zaposlitve imajo za to ime: v angleščini „ghost job“, po slovensko fantomski oglas, torej oglas za delovno mesto, ki ga delodajalec sploh ne poskuša zapolniti. Sum je razširjen. Ko je Greenhouse, proizvajalec programske opreme za zaposlovanje, leta 2024 anketiral 2.500 zaposlenih v Združenih državah, Veliki Britaniji in Nemčiji, so trije od petih kandidatov dejali, da so na takšen oglas verjetno že naleteli. Manjka pa zanesljiva številka in način, kako mrtev oglas ločiti od živega, preden je večer porabljen.
Kratek odgovor je, da uradne evidence ne vodi nihče. Najbolj znana zasebna ocena govori o približno enem oglasu od petih na eni sami platformi za zaposlovanje, druge ocene pa merijo vsaka nekaj malo drugega. Fantomske oglase objavljajo resnični delodajalci, iz razlogov, ki segajo od malomarnosti do pretvarjanja. Oglas je običajno mogoče preveriti v nekaj minutah, z metodami, ki izhajajo iz tega, kako fantomski oglasi nastanejo.
Kaj šteje za fantomski oglas
Congressional Research Service, raziskovalna služba ameriškega kongresa, je v poročilu iz aprila 2025 opisala fantomske oglase kot oglase za „delovna mesta, ki ne obstajajo ali jih delodajalci ne nameravajo takoj zapolniti“. Opredelitev je široka in zajema vsaj štiri pojave.
Prvi je oglas, ki je preživel svoje delovno mesto: mesto je bilo zapolnjeno ali ukinjeno, oglasa pa nihče ni umaknil. Drugi je stalni oglas, včasih imenovan „evergreen“, ki ga podjetje vse leto pušča odprtega, da zbira življenjepise za prosta mesta, ki jih pričakuje pozneje. Tretji je formalnost, ko je treba delovno mesto objaviti, čeprav delodajalec že ve, kdo ga bo dobil. Četrti je oglas, namenjen drugemu občinstvu kot kandidatom, na primer vlagateljem ali lastnim zaposlenim.
Fantomski oglas je nekaj drugega kot prevara z zaposlitvijo. Prevarant hoče denar ali osebne podatke, ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) pa v nasvetih o prevarah z zaposlitvijo piše brez ovinkov: „Pošteni delodajalci, vključno z zvezno vlado, nikoli ne bodo zahtevali, da plačate, da bi dobili službo.“ Izgube zaradi prevar z zaposlitvijo, prijavljene FTC, so se s 90 milijonov dolarjev leta 2020 povečale na 286 milijonov dolarjev leta 2023. Fantomski oglas objavi resnični delodajalec, kandidata pa namesto denarja stane čas.
Kako pogosti so fantomski oglasi
Najpogosteje navedena številka prihaja od podjetja Greenhouse, prek katerega programske opreme delodajalci objavljajo oglase. V poročilu iz decembra 2024 je zapisalo: „V vsakem četrtletju je 18–22 % delovnih mest, objavljenih na platformi Greenhouse, razvrščenih kot fantomski oglasi.“ Številka opisuje stranke podjetja, ne ameriških oglasov kot celote, poročilo pa ne pojasni, kdaj oglas dobi to oznako. V drugem četrtletju 2025 je bil delež 17 %, kot je poročal CNBC na podlagi podatkov podjetja Greenhouse.
Druga vrsta dokazov prihaja iz anketiranja delodajalcev. Maja 2024 je spletna stran za izdelavo življenjepisov ResumeBuilder.com prek platforme za ankete Pollfish naročila spletno anketo. Od 1.641 vprašanih vodij, ki zaposlujejo, jih je 40 % dejalo, da je njihovo podjetje v zadnjem letu objavilo lažni oglas. Anketiranci so se uvrstili v vzorec na podlagi lastnih odgovorov na uvodna kvalifikacijska vprašanja in niso bili naključni vzorec delodajalcev, zato številke ni mogoče brati kot deleža vseh podjetij. Bolje jo je razumeti kot znak, da je praksa dovolj običajna, da jo ljudje priznajo.
Tretja prihaja od kandidatov. Hunter Ng z Baruch College je julija 2024 s Glassdoora zbral 269.347 ocen razgovorov za 1.199 podjetij in z jezikovnim modelom označil ocene, ki so kazale na delovno mesto, ki ga delodajalec v resnici ni zapolnjeval. Označil jih je 21 %. Študija je bila objavljena kot delovni članek, Ng pa opozarja, da so nekateri ocenjevalci morda zgolj izgubili proti boljšemu kandidatu, kar bi številko napihnilo, fantomski oglasi, ki jih ni nihče ocenil, pa bi jo znižali.
Četrto merilo je najširše. Revelio Labs, podjetje za podatke o delovni sili, je oglase povezalo z ljudmi, ki so v šestih mesecih začeli delati v istem podjetju, na istem delovnem mestu, na isti ravni in v isti zvezni državi. Razmerje med zaposlitvami in oglasi je z 0,75 leta 2018 padlo pod 0,5 leta 2023. Po tem merilu se manj kot vsak drugi oglas konča z zaposlitvijo.
Nobena od teh številk vprašanja ne razreši. Poročilo CRS pravi naravnost: „Uradnih statističnih podatkov o obsegu fantomskih oglasov ni.“ Ugotavlja, da podjetja, ki stojijo za študijami, prodajajo storitve za zaposlovanje in so svoje metode razkrila v različni meri, ter da nekateri analitiki dvomijo, da je težava velika. Oglas, ki se konča brez zaposlitve, ne dokazuje, da nihče ni nameraval zaposliti. Revelio sam med možnimi vzroki za padajoče razmerje navaja pomanjkanje delovne sile in gospodarsko negotovost. Na kariernih straneh krožijo tudi višje številke, pogosto brez povezave do metode, zato tu niso navedene.
Kaj kažejo uradni podatki
Država prosta delovna mesta šteje. Ameriški urad za statistiko dela (Bureau of Labor Statistics, BLS) vsak mesec v anketi z imenom JOLTS na tisoče delodajalcev vpraša, koliko prostih mest imajo. Objava za september 2026 je zadnji delovni dan v mesecu naštela 7,5 milijona prostih delovnih mest, zaposlitev v mesecu pa 5,4 milijona. Od začetka ankete decembra 2000 do sredine leta 2014 je bilo število zaposlitev v mesecu vedno večje od števila prostih delovnih mest, preštetih ob njegovem koncu. Od januarja 2015 je bilo prostih mest več v vseh mesecih razen dveh, maja in junija 2020.
To razliko je mamljivo brati kot število fantomskih oglasov, a zasnova ankete temu nasprotuje. Prosto delovno mesto se šteje samo, če določeno delovno mesto obstaja, če „bi se delo lahko začelo v 30 dneh“ in če delodajalec „aktivno išče delavce zunaj obrata“. Kot pravi poročilo CRS, „če delodajalci na vprašalnik JOLTS odgovarjajo pošteno, prosta delovna mesta, ki jih meri JOLTS, verjetno niso fantomska“. Niza sta tudi različni vrsti številk, saj so prosta mesta posnetek enega dne, zaposlitve pa mesečni seštevek.
Ali delodajalci opredelitev uporabljajo dosledno, ostaja odprto vprašanje. Junija 2026 je senator Ruben Gallego iz Arizone pisal BLS in vprašal, ali je preučil vpliv fantomskih oglasov na podatke. Dosedanji dokazi podpirajo omejeno trditev: fantomski oglasi obstajajo, najpogosteje navedene zasebne ocene jih postavljajo na približno petino oglasov, nihče pa ne zna povedati, kolikšen delež teh nikoli ni bil namenjen zapolnitvi.
Zakaj jih delodajalci objavljajo
Razlogi, ki jih navaja poročilo CRS, so večinoma vsakdanji. Delodajalci objavljajo oglase, da bi „ocenili morebitni nabor kandidatov za prihodnje oglase“, da bi „dali vtis, da rastejo“, ali da bi pokazali, da so pritegnili raznolike kandidate, „čeprav nameravajo zaposliti notranjega kandidata“. Agencije za zaposlovanje, dodaja poročilo, si lahko prosta mesta izmislijo, da bi strankam pokazale, da znajo najti ljudi. Ngov članek namiguje, zakaj se te navade ni težko držati: dodaten oglas delodajalca ne stane skoraj nič.
Anketa ResumeBuilder.com je motivom pripisala odstotke, z enakim pridržkom glede vzorca. Med 649 vodji, ki so dejali, da je njihovo podjetje objavilo lažne oglase, jih je 67 % navedlo, da je šlo za vtis odprtosti za zunanje kadre, 66 % pa za vtis, da podjetje raste. Približno 63 % jih je želelo, da bi zaposleni verjeli, da prihaja pomoč pri delu, 59 % pa je želelo življenjepise za pozneje.
Nekateri fantomski oglasi nastanejo brez kakršnega koli namena. Zaposlitveni portali, opozarja poročilo CRS, oglase z drugih strani kopirajo samodejno, in ko delodajalec izvirnik odstrani, kopije lahko ostanejo. Ena formalnost je zapisana v zveznem zakonu. Delodajalec, ki tujemu delavcu ureja stalno prebivališče, mora v večini primerov najprej preveriti trg dela, za strokovna delovna mesta pa predpis zahteva „nalog za delovno mesto in dva tiskana oglasa“ ter še tri dodatne korake zaposlovanja. Oglas je zakonit in obvezen, obstaja pa zato, ker ima delodajalec v mislih določenega delavca.
Zakoni, ki od delodajalcev zahtevajo jasnost
Zakonodajalci imajo isto težavo kot statistiki: namena ni mogoče opazovati. Poročilo CRS ugotavlja, da zvezni zakon že prepoveduje zavajajoče prakse, a da namena delodajalca, da zaposli, „ni preprosto ugotoviti in je lahko subjektiven“. Ko je poročilo nastalo, aprila 2025, v kongresu ni bil vložen noben predlog zakona o fantomskih oglasih. Ukrepi, ki so prišli najdlje, fantomskih oglasov ne prepovedujejo, temveč zahtevajo oznako.
Od 1. januarja 2026 Ontario zahteva, da delodajalci s 25 ali več zaposlenimi v javno objavljenem oglasu navedejo, ali gre za obstoječe prosto delovno mesto. Kandidatom, s katerimi so opravili razgovor, morajo v 45 dneh po razgovoru tudi sporočiti, ali je odločitev o zaposlitvi že sprejeta.
V Združenih državah je temu najbližje New York. Predlog zakona S8877 je senat sprejel aprila 2026, skupščina pa 2. junija. Delodajalce z najmanj 100 zaposlenimi bi zavezal, da s krepkimi velikimi črkami navedejo, ali gre v oglasu za trenutno prosto delovno mesto in kdaj ga nameravajo zapolniti, sicer pa, da zbirajo življenjepise za prihodnja prosta mesta. Zapolnjene oglase bi morali umakniti v dveh tednih, globa pa se začne pri 2.500 dolarjih za vsako objavo ali platformo. Sredi novembra 2026 so evidence zakonodajnega telesa kazale, da sta predlog sprejela oba domova, guvernerju pa še ni bil poslan, zato ni bil ne podpisan ne zavrnjen.
Druge zvezne države zaostajajo. New Jersey ima predloge zakonov od junija 2024, kot beleži poročilo CRS, naslednik pa je bil v obravnavi leta 2026, kot navaja poročilo strokovnega portala o Gallegovih pismih. Pensilvanijski predlog zakona House Bill 2321 je bil marca 2026 poslan odboru in se od takrat ni premaknil. Kalifornijski AB 1251 je skupščina sprejela leta 2025, avgusta istega leta je obtičal v senatnem odboru in od takrat ne kaže nobene dejavnosti, zadnji dan za sprejem zakonov v dveletnem zasedanju pa je bil 31. avgust 2026. Predlog v Kentuckyju ni dobil podpore. Vse to so splošne informacije, ne pravni nasvet. Za kandidata je praktični učinek ozek: v Ontariu že zdaj, v New Yorku pa, če bo zakon podpisan, mora oglas povedati, za katero vrsto gre.
Kako preveriti, ali je oglas pravi
Noben od zgornjih virov ne preverja, kateri opozorilni znaki fantomski oglas res napovedujejo, seznami, ki krožijo po spletu, pa so ugibanja, nekatera boljša od drugih. Spodnja preverjanja izhajajo iz načinov, kako fantomski oglasi nastanejo, in vzamejo nekaj minut.
Začnite s tem, kje je oglas objavljen. Ker kopije na zaposlitvenih portalih lahko preživijo izvirnik, je prvi korak poiskati isto delovno mesto na kariernih straneh delodajalca. Če ga tam ni, je verjetna razlaga, da je zaprto. Če je, lahko prijavo pošljete neposredno delodajalcu.
Nato poglejte starost oglasa. Merilo, kako dolgo traja zapolnitev prostih mest, ki ga je objavljal DHI Group po metodi ekonomistov Stevena Davisa, Jasona Fabermana in Johna Haltiwangerja, je povprečje postavilo na 31 delovnih dni aprila 2018, v zadnjem mesecu meritev. Delovni dnevi tu vključujejo sobote, zato je to nekaj več kot pet tednov. Podatki so stari, vodilna in specialistična delovna mesta pa se zapolnjujejo dlje, a dajejo občutek za razsežnosti: šest tednov star oglas ni nič posebnega, štiri mesece star pa si zasluži vprašanje. Ponovno objavljen oglas dobi nov datum, zato se splača poiskati točen naziv delovnega mesta skupaj z imenom podjetja in preveriti, ali se pokažejo starejše kopije.
Že besedilo lahko zadevo razreši. Nekateri oglasi odkrito povedo, da zbirajo življenjepise, kot v tem izmišljenem primeru:
Višji podatkovni analitik (delo na daljavo, ZDA)
Vedno iščemo nadarjene analitike, ki bi se pridružili naši skupnosti talentov. Prijave sproti pregledujemo za trenutne in prihodnje priložnosti v več ekipah.
Podčrtano: besede, ki kažejo na prihodnja prosta mesta.
Nato poiščite človeka. Dober znak je, če je kadrovik ali vodja, ki zaposluje, delovno mesto nedavno javno omenil. Oznaka preverjenosti je manj uporabna, kot se zdi. LinkedIn pojasnjuje, da oznaka na oglasu pomeni, da „ima podjetje preverjeno stran na LinkedInu in je oseba, ki je objavila oglas, potrdila, da dela v tem podjetju“, kar govori o tem, kdo je oglas objavil, ne pa o tem, ali kdo za to mesto še išče ljudi. Nedavne novice o odpuščanjih ali zamrznitvi zaposlovanja v podjetju kažejo v nasprotno smer.
Najbolj neposredno preverjanje je vprašati kadrovika, navedenega v oglasu, ali znanca v podjetju. Dovolj je kratko sporočilo:
Pozdravljeni, [ime], oglas za delovno mesto višjega podatkovnega analitika je objavljen od septembra. Ali ekipa še opravlja razgovore in ali je predviden datum začetka dela? Če izbor še poteka, bi se rad prijavil.
Eno preverjanje sodi k drugi težavi. Vsaka zahteva po plačilu, za opremo, usposabljanje ali preverjanje preteklosti, kaže na prevaro, ne na fantomski oglas, FTC pa prosi, da se jo prijavi na ReportFraud.ftc.gov.
Ali se vseeno prijaviti
Smiseln odziv na dvomljiv oglas je vložiti trud sorazmerno z dokazi. Oglas, ki prestane preverjanja, si zasluži ves večer: življenjepis, prilagojen opisu delovnega mesta, in motivacijsko pismo. Oglas, ki jih ne prestane, si zasluži standardni življenjepis, poslan takšen, kot je, ali nič.
Tudi dvomljiv oglas ni vedno slepa ulica, vsaj po besedah delodajalcev samih. V anketi ResumeBuilder.com je 39 % vodij, ki so priznali lažne oglase, dejalo, da so kandidate vedno kontaktirali, 45 % pa, da včasih. Med podjetji, ki so kandidate kontaktirala, jih je 85 % navedlo, da so z njimi opravili razgovor. Brez odgovora lahko ostane tudi prijava na živ oglas, iz razlogov, opisanih v članku o tem, zakaj prijave ne prinesejo razgovorov.
Kar zadeva oglas, ki se je tri tedne pozneje vrnil označen kot nov: njegovo zgodovino je bilo mogoče prebrati, preden je bil večer porabljen. Koliko časa je bil objavljen, kako je bil napisan in ali ga je delodajalec še navajal. Po podatkih podjetja Greenhouse približno štirje oglasi od petih niso fantomski, zato bi bil tudi sum do vsakega oglasa napaka. Nekaj minut preverjanja je običajno dovolj, da se ju loči.
Kako pomaga UseResume
Fantomski oglas stane največ, ko je vsaka prijava narejena ročno. UseResume je orodje za izdelavo življenjepisa z UI, narejeno prav za to nalogo, medtem ko splošni klepetalnik obravnava življenjepis kot še en dokument. Prilepite opis delovnega mesta in orodje življenjepis prilagodi oglasu, pokaže, katere ključne besede iz oglasa so najdene in katere manjkajo, vsak predlog pa lahko uredite. Za vsako delovno mesto lahko shranite ločeno različico.
Orodje za izdelavo motivacijskega pisma piše na podlagi istega življenjepisa in opisa delovnega mesta, preverjanje življenjepisa pa rezultat oceni od 0 do 100 v 37 preverjanjih. Nič od tega ne razkrije, ali je oglas pravi. Vsako prijavo pa skrajša, zato vas občasni fantomski oglas stane manj.
Ustvarite račun in naslednji življenjepis prilagodite oglasu.
